O nas

Klekljarska skupina Žnurce deluje od leta 2013 v okviru Društva Praetorium Latobicorum.

Naša zgodba
Klekljarska skupina Žnurce je zrasla iz želje, da bi to čudovito ročno delo imelo svoj dom, svoje ime in svojo zgodbo.

Od prvega srečanja leta 2013 do današnje Klekljarne na Baragovem
trgu se je v Trebnjem oblikovala skupnost žensk, ki verjamejo v pomen ročnega dela, veliko vrednost kulturne dediščine in moč sodelovanja. V desetletju so iz skromnih začetkov, nekaj blazin, nekaj parov klekljev in preprostih vzorcev nastali projekti, razstave, čajanke, monografije, protokolarna darila in številne
vezi z ljudmi doma in po svetu.

Klekljarna, galerija in estetika

Praetorium Latobicorum, latinsko ime Trebnjega, ima v zgodbi Žnurc prostorsko oporo v Klekljarni v Trebnjem na Baragovem trgu 1.

klekljarna lokacija

Prostor je urejen z mislijo na dostopnost. Vstop omogoča klančina, notranjost je zasnovana za uporabnike invalidskih vozičkov, razporeditev miz in blazin pa obiskovalcu omogoča, da spremlja delo od blizu

V Klekljarni so taktilni predmeti – čipke, niti, vzorci in kleklji. Obiskovalec jih lahko prime v roke, občuti težo in strukturo, relief in gostoto zank. Čipka ni omejena na okvir ali vitrino, temveč deluje izkustveno.

Ko obiskovalec odpre vrata, vstopi v prostor, v katerem čas poteka v ritmu klekljev. V zraku so prisotni les, lan, papir, čaj in pogovor. Na stenah visijo čipke. Nekatere ostajajo dlje, ker so postale mejniki, druge se menjajo glede na projekte in  razstave. Prostor je oblikovan z mislijo na toplino in jasnost: lesene police, steklene vitrine, lanene zavese, svetloba, ki nežno pade na bele niti, in kotički, namenjeni premišljenim tematskim postavitvam.

Klekljarna je zasnovana kot majhna galerija z jasno notranjo logiko. V njej se prepletajo trije sklopi:

  • Čipka kot tradicija: klasični vzorci, tradicionalne tehnike, motivi, ki nosijo spomin na Idrijo,  stare papirce in osnove šole klekljanja.
  • Čipka kot umetnost: sodobnejše kompozicije, barvne čipke, prostorske postavitve, dela, ki nastajajo v dialogu z glasbo, zelišči, arhitekturo in drugimi področji.
  • Čipka kot zgodba: cikli, povezani s projekti, kot so BA-ČI, Vilmin večer, Lesena čipka, sakralni motivi, protokolarna darila, Temenica, levček in druge vsebine, ki izhajajo iz identitete Trebnjega. Ta dela ustvarjajo notranji ritem Klekljarne. Ob njih obiskovalec razume, da čipka ni le tehnika, temveč tudi izraz osebne
    in skupinske estetike. Vsaka zanka ima svoje mesto, vsaka praznina med nitmi nosi pomen in dih.

Ta dela ustvarjajo notranji ritem Klekljarne. Ob njih obiskovalec razume, da čipka ni le tehnika, temveč tudi izraz osebne in skupinske estetike. Vsaka zanka ima svoje mesto, vsaka praznina med nitmi nosi pomen in dih.

KLEKLJARNA je tudi galerija projektov

Na stenah so cikli čipk, ki pripovedujejo o:

  • Baragovi zgodbi in projektu BA-ČI,
  • Vilminem večeru in razstavi Čipka, odeta v simfonijo,
  • klekljarski čajanki Lesena čipka in motiviki kozolcev,
  • sakralnih motivih, namenjenih cerkvam in romarskim središčem,
  • protokolarnih darilih z motivi Temenice, levčka, Herkula in
    fibule v obliki pava.

Postavitve so premišljene. Čipke, fotografije, besedila, programi
prireditev in drobni predmeti iz projektov (npr. Baragova rezina
v dokumentarni obliki, ovitki z znamkami, katalogi razstav) so
razporejeni tako, da obiskovalec začuti celoto. Galerija ne kaže
le posameznih izdelkov, temveč tok dela v času.

Estetika prostora se naslanja na materiale, ki so blizu čipki: les, lan, papir, steklo. Vitrine ne ustvarjajo distance, temveč spoštljiv okvir. Bele stene sprejmejo svetlobo, ki poudari strukturo niti. V vogalih so manjši ambienti – npr. kotiček sakralnih čipk, kjer oltarni prti in križi tvorijo mirno, zbrano celoto, ali del, posvečen zeliščem, kjer čipke spremljajo posušene rastline, zeliščne vrečke in fotografije s estivalov.
Raziskovanje sakralne in romarske dediščine Trebnjega in okolice.

Klekljarna je tudi informacijska točka za obiskovalce

Klekljarna je tudi informacijska točka za obiskovalce, ki raziskujejo sakralno in romarsko dediščino Trebnjega in okolice. Tu dobijo informacije o Zaplazu, župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Trebnjem ter drugih cerkvah in kapelah. Estetika prostora v tem kontekstu ni le vizualna, temveč tudi vsebinska: čipke s sakralnimi motivi (prtički, manjši prti, križi in simbolni ornamenti) dopolnjujejo razlage o krajih in duhovni podobi območja.

V Klekljarni potekajo delavnice, predavanja, notranja izobraževanja, srečanja projektnih skupin in pogovori z obiskovalci. Prostor se hitro prilagodi različnim situacijam.

V enem od kotičkov je urejena stalna postavitev, posvečena sakralnim čipkam in spominu na klekljarice, ki so zaznamovale pot skupine. Občasno tam zagori sveča. To poglobi občutek, da je prostor namenjen tudi tihim trenutkom, premisleku in spoštovanju.

Klekljarna je hkrati delavnica in galerija. V njej se prepletata proces in rezultat. Obiskovalec vidi čipko na steni in hkrati delo na blazini. Estetika ni ločena od nastajanja; nastajanje je del estetike. V tej povezanosti se razkriva bistvo trebanjske Klekljarne: čipka kot prisotna, živa in vidna umetnost, zasidrana
v prostoru, ki spoštuje tradicijo in jo oblikuje v jasno, urejeno, harmonično celoto.

Nagrade in priznanja

Od niti do vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine

Klekljanje je v slovenskem prostoru dolgo živelo v zasebnosti domov, šolskih krožkov in manjših lokalnih skupin. Da takšno delo dobi status kulturne dediščine, je potrebno okolje, ki prepozna njegov pomen in mu odpre vrata v javni prostor.

Scroll to Top