Nagrade in priznanja
UNESCO in prepoznava društva v javnem interesu
Od niti do vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine
Klekljanje je v slovenskem prostoru dolgo živelo v zasebnosti domov, šolskih krožkov in manjših lokalnih skupin. Da takšno delo dobi status kulturne dediščine, je potrebno okolje, ki prepozna njegov pomen in mu odpre vrata v javni prostor.
Za Žnurce sta to storili Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Trebnje in Občina Trebnje. Zgodaj sta prepoznali, da klekljanje v Trebnjem ni le hobi, temveč dejavnost z jasnim kulturnim in vzgojnim potencialom. Skupina je dobila prostore za redna srečanja, podporo pri prvih razstavah, vključitev čipkarskih del v programe ob kulturnem¸prazniku in drugih občinskih dogodkih.
Iz tega sodelovanja je postopno nastajala jasna pot: izpopolnjevanje tehnik, priprava razstav, izdaja publikacij, povezovanje s čipkarskimi skupinami po vsej Sloveniji, vključevanje v projekte in razpise. Trebanjske klekljarice so utrdile svojo vlogo v lokalnem prostoru in stopile v širši kontekst nacionalne dediščine.
Pomemben mejnik je leto 2025. Klekljarska skupina Žnurce je bila takrat vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije kot nosilka dveh enot:
- klekljana slovenska čipka (EID 2-00040),
- klekljana idrijska čipka (EID 2-00028).
Vpis je potrditev, da delo trebanjskih klekljaric presega lokalno raven in je del nacionalne zgodbe o ohranjanju in razvijanju čipkarske tradicije.
Obe enoti nesnovne dediščine sta vključeni tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. S tem se delo Žnurc umešča v okvir svetovne kulturne dediščine. Skupina s svojo dejavnostjo varuje in ohranja del dediščine, ki je uradno prepoznana kot pomembna za celotno človeško skupnost.
Unesco – svetovno priznanje in odgovornost
Vpis na Unescov seznam prinaša čast in odgovornost. Unesco v svojih opredelitvah poudarja medgeneracijski prenos znanja, skupnostno vlogo prakse, spoštovanje materiala in prostora ter možnost ustvarjalnega razvoja znotraj tradicije.
Znanje, potrjeno s strani stroke
V zgodbi Žnurc ima formalno priznanje znanja posebno težo. Izkušenost, ki se je leta gradila ob blazinah, je dobila tudi uradno potrditev. Tako so se v delovanju skupine naravno izoblikovala dva stebra strokovnosti: nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) in geografsko poreklo idrijska čipka.
Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) – klekljanje kot poklic in geografsko poreklo
Z rastjo skupine se je pokazala potreba, da se znanje, ki ga članice vsakodnevno uresničujejo v praksi, prizna tudi v formalnem okviru. Da bi svoje delo umestile na poklicno področje in ga postavile ob bok drugim mojstrstvom rokodelske tradicije, so se nekatere odločile za zahtevno pot – preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije za klekljarico.
Tri članice Žnurc so uspešno opravile postopek pridobitve NPK. Certifikat, ki so ga prejele, potrjuje njihove tehnične spretnosti ter poglobljeno razumevanje materialov, tehnik, vzorčnikov in zakonitosti klekljanja. V ozadju so ure načrtovanja, izdelave vzorcev, priprave izdelkov za komisijo, urejanja dokumentacije in zbranega dela za izpit.
NPK ni zgolj listina, spravljena v mapo. Je javno priznanje, da je klekljanje strokovno zahtevno področje, ki presega okvir prostočasne dejavnosti. Izdelava čipke zahteva natančnost, poznavanje tehnoloških postopkov, razumevanje strukture vzorca ter odgovoren odnos do tradicije, ki jo vsaka nova čipka nadaljuje.
S pridobljenimi NPK se je v društvu utrdila zavest, da vsako učenje, ki poteka v Klekljarni − od osnovnih prijemov do zahtevnejših vzorcev −, stoji na strokovni podlagi. Mentorice, ki vodijo skupine, ne prenašajo le osebne izkušnje, temveč znanje, ki je bilo presojano in potrjeno v okviru nacionalnih standardov. To daje težo tako delu znotraj društva kot tudi sodelovanju z zunanjimi partnerji: šolami, ustanovami, v okviru projektov in
razpisnih programov.
Priznanje občine Trebnje za uspešno izvedbo projekta BA-ĆI
Projekt BA-ČI je jasen prikaz, kako se čipka povezuje z duhovno, kulturno, izobraževalno in turistično ravnjo življenja v kraju. Občina Trebnje je Žnurce nagradila s priznanjem za uspešno izvedbo, lokalni mediji so projekt predstavili in spremljali, obiskovalci razstav in prireditev pa so v svojih odzivih poudarjali povezanost vsebin, ki jih ne srečujejo pogosto v isti zgodbi.
Za Žnurce je BA-ČI potrditev, da njihova čipka nosi vsebino. V vzorcih ni prisoten le estetski vidik, temveč tudi misel, zgodba, identiteta. Projekt je okrepil njihovo zaupanje v lastno ustvarjalno vizijo in utrdil partnerski odnos z Občino Trebnje, Kulturnim društvom Trebnje, Baragovo galerijo in drugimi sodelujočimi institucijami.
Gostovanja razstave po Sloveniji so omogočila, da je trebanjska čipka dosegla ljudi, ki Trebnjega do takrat niso poznali. Ob čipkah in spremljevalnih besedilih so spoznali Barago, Žnurce, zgodbo o BA-ČI in del kulturnega utripa Dolenjske.
Klekljarska skupina Žnurce deluje od leta 2013
Naša zgodba
Klekljarska skupina Žnurce je zrasla iz želje, da bi to čudovito ročno delo imelo svoj dom, svoje ime in svojo zgodbo. Od prvega srečanja leta 2013 do današnje Klekljarne na Baragovem trgu se je v Trebnjem oblikovala skupnost žensk, ki verjamejo v pomen ročnega dela, veliko vrednost kulturne dediščine in moč sodelovanja. V desetletju so iz skromnih začetkov, nekaj blazin, nekaj parov klekljev in preprostih vzorcev nastali projekti, razstave, čajanke, monografije, protokolarna darila in številne vezi z ljudmi doma in po svetu.